TEKMOVANJE TARTINI

Rodil se je v premožni piranski družini, očetu Giovanniju Antoniju Tartiniju, ki je iz Firenc prišel v Piran in materi Pirančanki, Caterini Zangrando di Pietro, kot četrti od šestih otrok. 8. aprila 1692 je bil krščen v krstilnici sv. Janeza Krstnika pri župnijski cerkvi sv. Jurija in ta datum je bil sprejet kot datum njegovega rojstva. Opismenjeval se je pri piranskih minoritih, dvanajstleten pa je nadaljeval šolanje v Collegio dei nobili v Kopru, kjer je v letih 1704-1707 pridobil široko humanistično izobrazbo ter se učil tudi violine in sabljanja. Leta 1708 je vpisal študij prava na Univerzi v Padovi in v začetku leta 1709 dobil še dovoljenje za nošenje duhovniškega oblačila – talarja.

Kmalu po prihodu v Padovo se je spoznal s Padovanko Elisabetto Premazore. Najbrž jo je učil violino in se vanjo zaljubil. Šele osemnajstleten se je leta 1710 poročil. V istem letu mu je v nejasnih okoliščinah v Piranu umrl oče. Zavedel se je svoje usodne poklicanosti glasbi, ki jo je čutil že od otroštva in se odločil za odhod v frančiškanski samostan v Assisiju, kjer je bil tedaj predstojnik pater Giovanni Torre, stric po materi. Sprejel ga je odprtih rok in mu štiri leta nudil zatočišče ter moralno in strokovno oporo. To obdobje je bilo za Tartinijev razvoj v vrhunskega violinskega mojstra odločilno. Noč in dan se je predajal glasbi in igranju violine. Srečno naključje je hotelo, da je tedaj v samostanu živel tudi pater Bohuslav Černohorský, po rodu Čeh, s katerim sta študirala kontrapunkt, kompozicijo, igrala violino, orgle ter se vsestransko glasbeno izpopolnjevala.
 

V letu 1713, ko je umrl pater Giovanni Torre, je enaindvajsetleten Giuseppe Tartini, napisal svojo najbolj znano violinsko sonato Vragov trilček, za katero naj bi bil dobil navdih v sanjah. V samostanski celici naj bi se mu bil v morečih sanjah prikazal sam vrag, ki mu je predlagal, da bo Tartiniju služabnik, pripravljen izpolniti vsako njegovo željo; Tartini naj bi bil vraga prisilil, da je prav vražje igral violino. Pod vtisom globoko doživetega nočnega sna je nastala sonata, ki pa se je mojstru zdela veliko slabša od tiste, ki mu jo je zaigral vrag, zato naj bi se bil v trenutku hude jeze znesel nad svojo violino in jo hotel razbiti. O svojih sanjah naj bi bil leta 1765 v Padovi pripovedoval astronomu J. J. de Lalandu. Z de Lalandovo objavo pa je zgodba o navdihu za nastanek znamenite sonate postala splošno znana.

V Piranu se ne ponašamo le z ilustracijo Vragovega trilčka, grafiko Jamesa Marshalla, iz 19. stoletja. V majhni zbirki - Spominski sobi Giuseppeja Tartinija v njegovi rojstni hiši je na ogled tudi nedvomno najdragocenejši muzejski eksponat - Tartinijeva violina, ki jo je zdelal Nicolò Amati iz Bologne. Morda je prav na to violino Giuseppe Tartini prvič zaigral sonato Vragov trilček. Je prednjo stran violine, ki je bila zamenjana, v navalu jeze že tedaj poškodoval on sam?! Ugibanja bo razblinila ekspertiza o historičnem inštrumentu, ki jo pripravlja Bruce Carlson, svetovno znani goslar iz Cremone. Tartinijeva violina, dobro uigran in izjemno kvaliteten historični instrument, občasno zapoje v rokah najboljših koncertnih violinskih mojstrov, ki obiščejo Piran in z njo podoživijo Tartinijeva čustva in razpoloženja, njegovo vražjo ustvarjalno moč in energijo »prvega violinista Evrope«, kakor ga je imenoval J. J. de Lalande.
 

Poznavanju Tartinijevega življenja in delovanja, novim spoznanjem o njegovi ustvarjalnosti in dosežkih na različnih področjih od komponiranja, glasbene teorije in glasbene pedagogike, filozofije, teologije, matematike in fizike, ni meja. Predstavitve njegove veličine, njegovega genialnega duha na različnih kulturnih dogodkih: simpozijih, razstavah, koncertih, tekmovanjih, tako v njegovem rojstnem mestu, kot tudi v mnogih svetovnih kulturnih središčih, se vrstijo. Violinisti, različni ansambli, orkestri in zbori interpretirali njegovo glasbo, na številnih strokovnih srečanjih in simpozijih pa raziskovalci in poznavalci predstavljajo svoja najpomembnejša odkritja z vseh področij njegovega delovanja.
 

Naj bo letošnje tekmovanje nadebudnih glasbenikov v Tartinijevi rojstni hiši v Piranu, priložnost za obeležje 300-letnice Tartinijevega Vragovega trilčka, sonate za violino in basso continuo (b. c.), B.g5 v G molu, skladbe, ki je le ena izmed okrog 175 Tartinijevih sonat za violino in b. c., 10 sonat za solo violino, nekaj sonat za dve violini in b. c., 26 malih sonat – Piccole sonate ter 140 koncertov za violino in 20 sakralnih vokalnih del.