TEKMOVANJE TARTINI

Miodrag V. Bogić je violinist, profesor violine in restavrator godalnih instrumentov. Študij violine je zaključil na Fakulteti glasbenih umetnosti v Beogradu (FMU). Vzporedno s študijem se je posvetil tudi izdelavi in restavraciji godalnih instrumentov ter se več let strokovno izpopolnjeval v priznanih delavnicah v Veliki Britaniji – v Londonu, Birminghamu in Cambridgeu (J. Kudanowski, A. Whone, J. Beaker).
Leta 1991 je ustanovil umetniško delavnico Tarisio za izdelavo in popravilo godalnih instrumentov. Kot restavrator in izdelovalec violin že več kot 35 let uspešno sodeluje s številnimi glasbeniki in solisti, kot uradni mojster pa tudi z najpomembnejšimi institucijami, orkestri, festivali ter glasbenimi šolami in akademijami v Srbiji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji, Črni gori ter v zadnjih letih tudi v Sloveniji.
Svoja dela je predstavil na številnih sejmih, leta 2004 pa je na Mednarodnem sejmu podjetništva v Beogradu prejel 1. nagrado za najuspešnejšo predstavitev umetniške obrti. Poleg svojega praktičnega dela redno predava in vodi seminarje v glasbenih šolah in akademijah po vsej regiji, kjer predstavlja tematike iz področij izdelave, restavracije ter zgodovine godalnih instrumentov.
Kot violinist je že v času študija prejel številne republiške in zvezne nagrade na tekmovanjih in festivalih violine v državah nekdanje Jugoslavije. Nastopal je kot solist, član komornih ansamblov in koncertni mojster v vseh večjih mestih regije ter v tujini.
Od leta 2010 v okviru svojega umetniškega ateljeja Glasbeni center za edukacijo Tarisio izvaja individualni pouk in tečaje violine, pri čemer na letni ravni sodeluje z violinskimi pedagogi ter več kot sto učenci, dijaki, študenti iz širše regije. V okviru Tarisio studia redno organizira tudi razstave, koncerte in seminarje priznanih glasbenih predavateljev in umetnikov.
Na prvem Mednarodnem tekmovanju Tartini v Piranu je deloval kot predsednik in eden izmed glavnih podpornikov dogodka. Od leta 2016 skupaj s pianistko Biserko Marović izvaja koncertni projekt Velikani klasične glasbe za violino in klavir, s katerim redno nastopata po regiji.
Leta 2025 je ob 150. obletnici rojstva Fritza Kreislerja izvedel turnejo po različnih mestih v Srbiji, Sloveniji in na Hrvaškem, s programom, posvečenim življenju in delu tega izjemnega violinskega virtuoza 19. stoletja. Koncerti s predavanjem so bili pri občinstvu sprejeti z velikim navdušenjem.

 

Sonja Horvat, rojena v Kopru, je violinistka in pedagoginja, ki je violino študirala na Glasbeni akademiji v Ljubljani pri prof. V. Meljnikovu, kjer je tudi diplomirala.
Ljubezen do dela z najmlajšimi jo je leta 2005 vodila na Akademijo Suzuki Talent Center v Torinu. Tam je leta 2007 pod mentorstvom priznane prof. L. Mosca uspešno zaključila študij ter kot prva v Sloveniji pridobila licenco za poučevanje predšolskih otrok po Suzuki metodi.
Pedagoško pot je začela leta 1994 na Glasbeni šoli Koper – podružnica Izola, od leta 2008 pa poučuje tudi na umetniški gimnaziji v Kopru. Svoje znanje nenehno nadgrajuje na mojstrskih tečajih in seminarjih pri uglednih profesorjih, med drugim pri prof. C. Hutcap, prof. I. Ozimu, prof. S. Milenkovichu, prof. A. Sešku, prof. G. Košuti in prof. L. Sorokowu.
Njeni učenci se redno udeležujejo državnih in mednarodnih tekmovanj, na katerih dosegajo izjemne rezultate, številna prva mesta in absolutne nagrade. Več učencev in dijakov je pod njenim mentorstvom nadaljevalo študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter na prestižnih tujih ustanovah, kot so Kunstuniversität Graz in Royal College of Music London.
Pod njenim mentorstvom so bili dijaki sprejeti tudi v ugledne orkestre, med drugim v Royal Concertgebouw Orchestra, Verbier Jugendorchester in Jugendorchester Alpen Adria, s katerimi so nastopali na velikih odrih v Italiji, na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstriji, Belgiji in Veliki Britaniji. Številni njeni učenci so prejeli zlati violinski ključ, najvišje priznanje Glasbene šole Koper.
Sonja Horvat že vrsto let organizira in vodi strokovna izobraževanja ter delavnice za mlade violiniste. Od leta 2005 je umetniška vodja mednarodne poletne šole Godalko, kjer sodeluje z vrhunskimi violinisti in v svet glasbe uvaja številne mlade nadarjene glasbenike. Dejavno sodeluje tudi na tekmovanjih: bila je članica komisij na različnih glasbenih tekmovanjih, med drugim na TEMSIG-u, kjer je leta 2024 pripravila propozicije za 1. kategorijo in predsedovala komisiji.

Tommaso Luison, violinist in muzikolog, se posveča različnim repertoarjem za violino, od stare do sodobne glasbe, od ljudske do klasične in lirsko-simfonične tradicije. Študij violine je začel pri sedmih letih pri Antonelli Nicolini in z najvišjimi ocenami diplomiral na Konservatoriju v Vicenzi pod vodstvom Giovannija Guglielma. Kasneje se je izpopolnjeval pri Domenicu Nordiu, Ili Grubertu in, za repertoar 20. stoletja in sodobno glasbo, pri Enzu Porti. Za komorno glasbo je obiskoval tečaje tria Trio di Trieste, Konstantina Bogina in Tria Altenberg Kot violinist Tria Malipiero je osvojil številne državne in mednarodne nagrade. Redno nastopa kot solist in v komornih zasedbah. Igra z ansambli, kot so Ensemble Musagète, Ensemble Concordanze, Interpreti Veneziani in Barocco Europeo, ter koncertira v Evropi, Združenih državah in Aziji. Kot koncertni mojster sodeluje z orkestri, kot so Orchestra di Padova e del Veneto, Teatro Lirico Petruzzelli iz Barija, Orchestra Regionale Filarmonia Veneta in The Musicians of the King’s Road (Finska). Pri svojem umetniškem delu z orkestrom Orchestra di Padova e del Veneto pogosto opravlja dvojno vlogo koncertnega mojstra in dirigenta. Sodeloval je tudi z orkestrom Teatro La Fenice v Benetkah, Teatro del Maggio Musicale Fiorentino  in Arena di Verona. Leta 2008 je po zmagi na natečaju postal stalni član orkestra Fundacije Teatro Comunale di Bologna, kjer je do leta 2021 igral v prvih violinah z pomembnimi dirigenti in solisti iz nacionalne in mednarodne scene. Posveča se poglobljenemu študiju repertoarja za solo violino vseh obdobij in žanrov, s posebnim poudarkom na sodobni glasbi, obdobju 17. in 18. stoletja na originalnih inštrumentih in ljudski glasbi. Podrobno preučuje baročno izvajalsko prakso, zlasti Tartinijevo šolo in italijansko violinsko igro 18. stoletja. Leta 2009 je z najvišjimi ocenami in pohvalo diplomiral iz književnosti in filozofije na Univerzi v Padovi, z diplomsko nalogo o glasbeni filologiji Giuseppeja Tartinija. Sodeluje na mednarodnih muzikoloških konferencah in kot urednik pri Nacionalni izdaji Tartinijevih del za založbo Bärenreiter. 
Nastopa kot izvajalec na festivalih stare glasbe in v koncertnih sezonah v Italiji in tujini (med drugim TartiniFestival v Piranu, Amici della Musica di Padova, Musica Amoeni Loci v Pesaru).Kot navdušenec ljudske glasbe je leta 2012 izdal knjigo Ballabili antichi per violino o mandolino. Un repertorio dalle Dolomiti del primo Novecento (Stari plesi za violino ali mandolino. Repertoar iz Dolomitov z začetka dvajsetega stoletja), ki jo je izdala založba Nota Edizioni. Sodeloval je z beneško skupino za ljudsko glasbo Calicanto in je med ustanovitelji kolektiva Tajaf, s katerim raziskuje izvirno glasbeno ustvarjanje, povezano z gledališko predstavo in multimedijo. Svojo koncertno in muzikološko dejavnost je vedno dopolnjeval s poučevanjem. Poučeval je violino na konservatorijih v Mantovi (2011), Padovi (2013), Ceseni (2014-2015), Sassariju (2015-2018) in Rovigu (2020) ter komorno glasbo na Konservatoriju v Beneventu (2020). V Italiji izvaja intenzivne dejavnosti širjenja znanja o violinski pedagogiki in temah, povezanih z violino, tudi prek kanala na YouTubu. Od študijskega leta 2022/2023 je redni profesor violine na Konservatoriju »E. F. Dall’Abaco« v Veroni.

Od leta 2006 Emilio Percan nastopa kot solist in koncertni mojster z vodilnimi evropskimi orkestri ter sodeluje s priznanimi umetniki, kot so Viktoria Mullova, Daniel Hope, Simone Kermes, Dorothee Mields, Ivry Gitlis, Maurice Steger, Julia Lezhneva, Vivica Genaux, Edita Gruberova, Daniel Müller-Schott in Chen Reiss. Njegova koncertna dejavnost ga je vodila po Evropi, Južni Ameriki, Japonski, Kitajski, Izraelu in ZDA, kjer je nastopal v dvoranah, kot so Teatro Colón v Buenos Airesu, Concertgebouw v Amsterdamu, Kölner Philharmonie, Gewandhaus v Leipzigu in Berlinska filharmonija. Posnel je več kot 20 zgoščenk za založbe Deutsche Grammophon, DECCA, SONY, Harmonia Mundi, Capriccio, Pan Classics in Onyx Classics. Leta 2017 je izdal odmeven posnetek Brahmsovega violinskega koncerta in Simfonije št. 1, kjer je nastopil kot dirigent in solist in v katerih izstopa zaradi zvoka, ki temelji na zgodovinski študiji izvedb in zaradi interpretativne svežine. Percan se pohvalno ukvarja v projektih, ki slonijo na historični informiranosti (HIP) in vodi projekte v vlogi koncertnega mojstra in solista z ansambli, kot so Concerto Köln, l’arte del mondo, Das Neue Orchester in FAMES European Institute. Njegova stilska vsestranskost in interdisciplinarna radovednost se odražata tudi v njegovi vlogi umetniškega vodje ansambla G.A.P. Ensemble, ki ga je ustanovil leta 2012. Produkcije ansambla, pogosto v sodelovanju z umetniki s področja plesa, gledališča in vizualnih umetnosti, so gostovale na mednarodnih turnejah in so dokumentirane na nagrajenih posnetkih in radijskih snemanjih. Poleg koncertne kariere je Emilio Percan predan pedagog. Od leta 2012 je poučeval na institucijah, kot so Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, Univerza za umetnost Folkwang v Essnu, Glasbena akademija Kalaidos v Zürichu in Državna univerza za umetnost in kulturo v Moskvi. Njegovi študenti so nagrajenci pomembnih mednarodnih tekmovanj (Tibor Varga, Rodolfo Lipizer, Eugene Ysaÿe), nastopajo na vodilnih festivalih, kot sta Verbier in Kronberg, ter imajo stalna mesta v orkestrih svetovnega slovesa, to so Dunajski filharmoniki, orkester Concertgebouw in Gewandhaus v Leipzigu. Redno izvaja mojstrske tečaje po vsem svetu: Schloss Akademie (Hamburg, Dunaj), TMMC Brescia in Gifted in Music Kapfenberg. Od leta 2013 je tudi direktor Mednarodne poletne akademije Jeunesses Musicales v Severni Makedoniji. Emilio Percan, rojen v Skopju v Makedoniji, svojo prvo glasbeno izobrazbo je pridobil pri Isabeli Golovini v Moskvi, študij pa je nadaljeval na Univerzi za umetnost Folkwang v Essnu pri Pieteru Danielu, Dirku Mommertzu in Stephanu Schardtu, s čimer je oblikoval svojo umetniško identiteto na stičišču sodobnih in historičnih izvedbenih tradicij.

Janez Podlesek je priznani slovenski violinist in pedagog. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu priznanega profesorja Primoža Novšaka, kjer je  končal tudi podiplomski študij – specializacijo. 15 let je bil koncertni mojster Orkestra Slovenske filharmonije in Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. Od leta 2018 je redno zaposlen kot docent na Ul Akademiji za glasbo. V času študija je na državnih in mednarodnih tekmovanjih prejel več nagrad. Za študijske dosežke je leta 1999 prejel Škerjančevo nagrado, ki jo Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana podeljuje svojim najuspešnejšim dijakom ter Prešernovi nagradi Akademije za glasbo za solistično izvedbo Mozartovega koncerta v A-duru z Orkestrom Slovenske filharmonije (2001) in Trojnega koncerta Ludwiga van Beethovna s simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani (2003). Za seboj ima veliko recitalov in komornih koncertov. Redno deluje v godalnem kvartetu Dissonance  in triu Clavimerata, s katerima je posnel več zgoščenk (I. Stravinski: Zgodba o vojaku, Um a zero, Po slovensko, Dissonance). Zelo pomemben del njegovega glasbenega življenja je tudi Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, s katerim že več kot desetletje sodeluje na festivalih in koncertih doma  in v tujini (Sozvočje svetov, Festival Maribor, Festival Slowind, Festival Lent, Ohridsko leto, Dubrovačke ljetne igre…) Kot njegov član je leta 2006 prejel Bettetovo listino. Igral je  z vrsto priznanih slovenskih in tujih glasbenikov (Dmitry Sitkovecky, Sreten Krstić, Aleksander Rudin, Richard Galliano, Richard Tognetti, Satu Vanska, Arvid Engegard, Bernarda Bobro, Vlatko Stefanovski, Nika Gorič, Mirjam Kalin, Matej Šarc,...). Kot solist se predvsem posveča izvedbam del priznanih slovenskih skladateljev. Med najbolj odmevnimi je bila izvedba skladbe Inventiones Ferales Uroša Kreka v abonmaju Slovenske filharmonije leta 2009 in krstna izvedba skladbe Into the shades  Nine Šenk z Orkestrom Slovenske filharmonije na zaključnem koncertu Svetovnih glasbenih dnevov 2015 v Cankarjevem domu. S svojim matičnim orkestrom je leta 2014 posnel zgoščenko z deli W. A. Mozarta, U. Kreka in N. Šenk. Veseli in navdihuje pa ga predvsem pedagoško delo. Uspešno poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljani  in Akademiji za glasbo v Ljubljani,  kjer vodi Komorni godalni orkester in poučuje violino ter komorno glasbo. Leta 2012 je pridobil naziv docenta za področje violine in leto  kasneje prejel Svečano listino Univerze v Ljubljani za izjemne pedagoške in raziskovalne dosežke. Sodeluje v ambicioznem projektu Emars, v okviru katerega ima redne poletne šole in mojstrske tečaje za violino.

Lara Silvestri Valdevit je zaključila Glasbeno šolo Ivana Matetića Ronjgova na Reki (violina ter teoretsko-pedagoška smer) ter Splošno gimnazijo v italijanskem jeziku. Diplomirala je iz violine na Akademiji za glasbo v Zagrebu v razredu prof. Vinka Fabrisa.
Kot štipendistka Mestne občine Reka in HKD Napredek je obiskovala številne seminarje v Italiji in Nemčiji ter bila dolgoletna članica Young European Orchestra.
Kot solistka in članica različnih ansamblov je od mladosti nastopala po Hrvaški in v tujini (Italija, Slovenija, Madžarska, Avstrija, Švica, Luksemburg, Nemčija, Bosna in Hercegovina, Makedonija …).
Je umetniška vodja Zagrebškega salonskega ansambla, članica Zagrebškega salonskega kvarteta, zunanja sodelavka orkestra Mestnega gledališča Komedija, Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca na Reki ter Simfoničnega orkestra Hrvaške radiotelevizije.
Je moderatorka glasbenih večerov pri HKD Napredak in Ljudski univerzi v Zagrebu ter sodelavka številnih glasbenih prireditev v Zagrebu in okolici (Advent na Zrinjevcu, Zagrebški časovni stroj, Jelačićevi dnevi v Zaprešiću …).
Profesorica Lara Silvestri Valdevit je odlična violinska pedagoginja, ki izstopa po številnih nagradah kot mentorica učencem na državnih in mednarodnih tekmovanjih iz violine in komorne glasbe v vseh kategorijah.
Je prejemnica nagrade Oskar znanja ter več nagrad Balthazar za dosežke v poučevanju. Sodeluje v projektih medšolske in mednarodne izmenjave z glasbenimi šolami v Avstriji in na Madžarskem ter na Tartini festivalu v Sloveniji (Piran).
Zaposlena je na Glasbeni šoli Blagoja Berse v Zagrebu.

 

Pianist Siavush Gadjiev je svoje glasbeno izobraževanje zaključil na Konservatoriju Čajkovski v Moskvi kot študent slavnih učiteljev, kot sta Bella Davidovich in Boris Zemliansky. Na Moskovskem konservatoriju je pridobil tudi diplomo magistra glasbe (»tečaj interpretacije«) in bil povabljen k poučevanju na prestižni Centralni posebni glasbeni šoli Moskovskega konservatorija, ki je namenjena izobraževanju glasbeno najbolj nadarjenih učencev nekdanje Sovjetske zveze ter Japonske, Madžarske, Jugoslavije, Romunije, Koreje, ZDA. Poučeval je veliko zelo nadarjenih učencev, med katerimi so bili zmagovalci tekmovanja Čajkovski, Axa Dublin, Schumann, Casagrande in drugih tekmovanj. Gadjiev razvija izobraževalno dejavnost z mojstrskimi tečaji, seminarji in tematskimi predavanji-koncerti v Rusiji, Sloveniji, Hrvaški, Nemčiji, Italiji, s posebnim poudarkom na interpretaciji Mozarta, Beethovna, Rahmaninova in Prokofjeva. Vodi tudi posebne seminarje za bodoče pedagoge. Siavush Gadjiev je imel recitale v številnih mestih nekdanje Sovjetske zveze, Nemčiji, Sloveniji, Hrvaški, Jugoslaviji, Italiji in ZDA. Nastopal je tudi z velikimi orkestri in v komornih zasedbah z uglednimi evropskimi glasbeniki. Je član “Ljubljanskega klavirskega tria”. Bil je član žirij številnih mednarodnih klavirskih tekmovanj, med njimi: “Ferenc Liszt” v Budimpešti, “Hummel” v Bratislavi, “Città di Cantù” in mnogih drugih. Siavush Gadjiev je imel veliko mojstrskih tečajev in jih vodi po vsej Italiji, Sloveniji, Nemčiji in ZDA. Živi v Italiji in poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani (Slovenija) in v Gorici, v zasebni šoli za mlade talente, v kateri ima veliko študentov iz različnih koncev Italije in Slovenije. Trenutno vodi tudi mojstrske tečaje in predavanja za magistrske študente na Konservatoriju Giuseppe Tartini v Trstu. Gadjiev je umetniški vodja mednarodnega klavirskega tekmovanja Giuliano Pecar in poletnega festivala Estate di Gorizia. Je prejemnik slovenske nagrade Frana Gerbiča za življenjsko delo, ter izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju, pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja.

Julia Gubajdullina, pianistka prefinjene muzikalnosti, globoke interpretativne moči in širokega slogovnega razpona, se je rodila v Kišinjevu (Moldavija) v družini uglednih glasbenikov. Klavir je začela igrati pri štirih letih, svoj prvi večji uspeh pa je dosegla pri dvanajstih, ko je nastopila z orkestrom Moldavske filharmonije. Po magistrskem študiju na Glasbeni akademiji v Kišinjevu (v razredu Ludmile Vaverco) je nadaljevala podiplomski študij na Državnem konservatoriju Pjotr Iljič Čajkovski v Moskvi pri Juriju Hajrapetjanu. Na Mednarodnem tekmovanju za komorno glasbo v Romuniji je leta 1993 osvojila 1. nagrado, kot solistka pa se je posebej izkazala z osvojitvijo 1. nagrade na Mednarodnem tekmovanju v Moldaviji (1997) ter 3. nagrade na Mednarodnem tekmovanju Città di Sulmona v Italiji (1999). Je tudi prejemnica posebne UNESCO-ve nagrade za izjemne umetniške dosežke.
Nastopala je z vodilnimi simfoničnimi orkestri ter pod vodstvom uglednih dirigentov, kot so V. Doni, M. Secikin, M. Ahmet-Zaripov, Ch. Rehli in E. Leduc-Barome, izvedla številne klavirske koncerte Bacha, Beethovna, Brahmsa, Francka, Schumanna, Ravela, Rahmaninova in Skrjabina. Od leta 2000 je delovala na Glasbeni akademiji v Sarajevu, kjer je postala stalna članica ansambla SONEMUS, specializiranega za sodobno glasbo. Od leta 2005 živi na Hrvaškem, kjer na Muzični akademiji Univerze v Zagrebu deluje kot izredna profesorica in vodja predmeta komorna glasba.
Njeni glasbeni interesi so izjemno široki – poleg pedagoškega dela je Julia posnela številne posnetke za moldavsko nacionalno televizijo in radio, aktivno nastopa kot solistka ter sodeluje z različnimi komornimi zasedbami. Pogosto koncertira z violončelistko Moniko Leskovar, violinistkama Tatjano Samouil in Alino Gubajdullino, pevskima solistkama Renato Pokupić in Martino Gojčeto Silić, klarinetistko Marijo Pavlović, klarinetistom Davorjem Rebom ter godalnim kvartetom Sinfonietta. Skoraj dve desetletji nastopa v klavirskem duu s soprogom Rubenom Dalibaltayanom, njuno dolgoletno umetniško sodelovanje pa šteje za pomemben del svojega ustvarjanja.
Leta 2005 sta skupaj ustanovila Poletno pianistično šolo v Makarski, ki je danes eden najpomembnejših izobraževalnih centrov za mlade pianiste v regiji. Opravlja številne mojstrske tečaje na Hrvaškem in v tujini ter pogosto sodeluje kot članica žirije na glasbenih tekmovanjih. Nastopila je v številnih koncertnih ciklih in na festivalih, kot so Molto cantabile, Pianofortissimo, Glasbeni umetniki Zagrebu, Diapason, Vivat Academia, Opera selecta in drugi.

Trenutno eden najpogosteje izvajanih slovenskih skladateljev na področju glasbe za otroke in mladino, že več kot trideset let živi in ustvarja v Piranu. Leta 2013 je za izjemne dosežke v kulturi prejel najvišje priznanje občine – Tartinijevo priznanje Občine Piran.
Glavina je na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz orgel pri prof. Hubertu Bergantu in iz kompozicije pri prof. Marku Mihevcu, kot mladi pedagog pa je pri prof. Sijavušu Gadžijevu v Gorici opravil tudi dvoletno šolo za klavirske pedagoge. Že več kot 40 let je dejaven v glasbenem šolstvu kot učitelj klavirja, komorne glasbe in korepetitor. Njegovi učenci so na domačih in mednarodnih tekmovanjih prejeli več kot 140 nagrad, številni med njimi pa posebna priznanja prav za izvedbe njegovih skladb.
Njegove skladbe redno zvenijo na koncertnih odrih in tekmovanjih po svetu, zato so vključene v obvezni repertoar državnega tekmovanja TEMSIG ter drugih pianističnih tekmovanj doma in na tujem. Navdih zanje pogosto izhaja iz pedagoškega dela — iz želje ustvariti glasbo, ki je tehnično premišljena, muzikalno navdihujoča in mladim interpretom »pisana na kožo«. Zato je njegov mladinski opus izrazito melodičen, barvit, igriv, pripoveden in poslušalcem blizu, brez didaktične togosti.
Glavinov skladateljski opus je izjemno obsežen in raznovrsten. Več kot polovica del je namenjenih mladim glasbenikom, sicer pa obsega skladbe za klavir, komorne zasedbe, orkester, zbor ter različne solistične instrumente. Pri več kot dvajsetih založbah je izšlo 64 njegovih samostojnih zbirk ter 24 skupnih zbirk z drugimi avtorji. Izdanih je tudi sedem zgoščenk, med njimi Zvočne pokrajine, Dih pomladi, Glasba letnih časov ter Album fragmentov. Leta 2024 je pri Društvi skladateljev Slovenije izšla zgoščenka »Spominčice«, na kateri Glavina kot pianist oživlja 30 klavirskih miniatur 24 slovenskih skladateljev – od znanih del do redkih draguljev, ki jih je pronašel v rokopisih Narodne in univerzitetne knjižnice ter ponovno vrnil v koncertni prostor.
Za posamezne skladbe in zbirke je prejel več kot dvajset nagrad na slovenskih in mednarodnih natečajih. Med vidnejšimi so 1. nagrada za otroške in mladinske zbore v Zagorju ob Savi (1997), 1. in 2. nagrada na natečaju Primo concorso di Composizione per strumento v Povolettu (Italija, 2000), Prešernova nagrada Akademije za glasbo za skladbo Štiri folklorne miniature (2008), izbor skladbe ZEN preludiji med 300 skladatelji na tribuni v Beogradu (2009), nagrada na mednarodnem natečaju Zodiac: Across the Universe v New Yorku (2013) ter 1. nagrada za Štiri meditacije med deli 74ih skladateljev iz sveta na natečaju v Albenghi (Italija, 2020).
Glavina pomembno sooblikuje slovenski glasbeni prostor tudi organizacijsko in strokovno. Je ustanovitelj in nekdanji urednik glasbene revije Primorska sozvočja (1999–2005), dolgoletni vodja strokovnega klavirskega aktiva Zveze primorskih glasbenih šol ter ustanovni član EPTE – Društva klavirskih pedagogov Slovenije, kjer dejavno sodeluje pri projektih in Slovenskih klavirskih dnevih. Pogosto deluje kot član strokovnih žirij na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Je tudi strasten zbiratelj in poznavalec notne literature slovenskih skladateljev, predvsem klavirske.
Leta 2023 je za življenjsko delo prejel najvišje strokovno priznanje Zveze slovenskih glasbenih šol – Nagrado Frana Gerbiča.

Tamara Ražem Locatelli je svojo glasbeno pot začela na šoli Glasbene matice v Trstu ter leta 1994 z odliko diplomirala na konservatoriju “Giuseppe Tartini” v razredu prof. Xenje Brass. Solistični študij je nadaljevala pri uglednem ruskem profesorju Sijavushu Gadjievu, obenem pa se intenzivno izpopolnjevala na številnih pedagoških in pianističnih tečajih pri priznanih profesorjih, med drugim pri Igorju Lazku, Francu Scali, Riccardu Risalitiju, Borisu Petrušanskem, Arbu Valdmi in Konstantinu Boginu. Leta 1997 je zaključila dvoletno pedagoško šolo v Gorici s specializacijo iz didaktike, harmonije, analize, kompozicije in psihologije glasbene pedagogike.
Kot pianistka je uspešno nastopala na mednarodnih tekmovanjih v Italiji in Sloveniji ter prejela več najvišjih nagrad. Koncertirala je kot solistka in komorna glasbenica v Italiji, Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in na Češkem; med pomembnejšimi dosežki izstopa turneja leta 2004 v Pjongjangu v Severni Koreji. V duu je sodelovala z več vokalnimi solisti ter nastopila tudi v Monte Carlu v okviru festivala Mastervoices. Redno nastopa z možem, baritonistom Damjanom Locatellijem, in kot solistka z različnimi orkestri.
Od leta 2006 deluje v klavirskem duu Excentury z Aleksandro Češnjevar Glavina. Duo je koncertiral po Evropi, se izpopolnjeval pri prof. Boginu in posnel več zgoščenk, med njimi prvo celovito predstavitev slovenske literature za klavir štiriročno in za dva klavirja (od leta 1800 do danes). Od leta 2020 je članica Phoenix Piano Quarteta. Kot korepetitorka deluje na številnih mednarodnih mojstrskih tečajih za različne inštrumente in petje.
Pedagoško je dejavna od začetka kariere. Redno poučuje na Glasbeni šoli Sežana ter na Glasbeni matici v Trstu. Njeni učenci dosegajo odlične rezultate in so prejeli že več kot 350 nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, od tega več kot 150 zlatih. Prejela je priznanja za najboljšega korepetitorja in najuspešnejšega mentorja. Pogosto je članica žirij na tekmovanjih v Italiji, Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji ter vodi mojstrske tečaje za študente in profesorje. Tri leta je opravljala funkcijo tajnice EPTA Slovenija.
Od leta 1996 vodi Mešani pevski zbor Lipa iz Bazovice, s katerim je izvedla več kot 400 koncertov, posnela dva CD-ja in leta 2015 nastopila v Areni v Veroni. Leta 2024 je obeležila 40-letnico orglanja pri bogoslužjih. Redno sodeluje tudi z Radiem Trst A in z drugimi radijskimi ter televizijskimi postajami.
Za izjemne pedagoške in organizacijske dosežke je leta 2018 prejela Gerbičevo priznanje, leta 2025 pa Prešernovo nagrado – priznanje Slovencev v zamejstvu za vrhunske umetniške dosežke in pomemben prispevek h krepitvi slovenske kulture in identitete.

V Avstriji rojena pianistka Irina Vaterl je diplomirala na Univerzi za glasbo in Uprizoritvene umetnosti v Gradcu, kjer je študirala pod vodstvom Lioudmile in Aleksandra Satz ter z Milano Chernyavsko. Magistrski študij je končala junija 2017 z najvišjo oceno. Za tem je naredila še umetniško diplomo na Royal College of Music pri Vanessi Latarche in Dmitriju Aleksejevu, kjer je bila je štipendistka Williama Mealingsa in finančno  podprta z nagrado Georgea Thorntona. Zaključila je tudi magistrski študij klavirja pedagoške smeri na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti na Dunaju. Med študijem na mednarodni Musicacademy v Lihtenštajnu je bila dobitnica štipendije Martha Debelli - Graz , ter bila prejemnica štipendije Hildegard Maschmann Stiftung Austria. Za izjemno diplomsko delo o francoski skladateljici Louise Farrenc je prejela je nagrado Gender Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, decembra 2017, pa je bila izbrana za zmagovalko Würdigungspreis univerze nagrado za odličnost, ki jo prejmejo najboljši diplomanti. Je dobitnica številnih nagrad na državnih in mednarodnih klavirskih tekmovanjih v Avstriji, Italiji, na Češkem, v Španiji, Srbiji, na Hrvaškem, Norveškem, Švedskem in v Franciji. Nastopa kot solistka in v različnih komornih skupinah na avstrijskih in mednarodnih glasbenih festivalih, kot so: Nei suoni dei luoghi (Italija), Festival Internacional de Música de Cámara Joaquín Turina a Sevilla (Španija), Piano Festival Saint Savin (Francija), Next Generation Bad Ragaz (Švica), International Piano Festival Treviso (Italija), Steirisches Kammermusikfestival, Deutschlandsberger Klavierfrühling, Eggenberger Schlosskonzerte, Arsonore (Avstrija). V zadnjem obdobju je kot solistka sodelovala z različnimi orkestri, kot so orkestri: I Virtuosi Italiani, Orchestra di Padova e del Veneto in Sinfonietta dell´ arte. Irina Vaterl je učiteljica klavirja na Univerzi za glasbo v Gradcu in na Johann  Joseph Fux Konservatorium Graz, kjer je tudi vodja klavirskega oddelka. Redno jo vabijo na mednarodne mojstrske tečaje v Avstriji, Italiji in Šanghaju ter k sodelovanju v žirije nacionalnih in mednarodnih glasbenih tekmovanj.